Včeraj smo se odpravili na ogled zanimivosti na vzhodnem delu Mežakle, pri čemer smo se držali napotkov za Potep po Mežakli iz zloženke Pohodniške poti po občini Jesenice, ki je na voljo v Turistično informacijskem centru Jesenice. Ker pot ni krožna, smo se je lotili z dvema avtomobiloma. Prvega smo pustili ob izteku poti, kamor smo se zapeljali mimo hokejske dvorane Podmežakla, mimo Vulkanizerstva Čop in nato pod avtocesto. Tam je že opaziti prvo markacijo na cesti, avto pa smo pustili na makadamskem prostoru desno nad avtocesto. Z drugim avtom smo se odpeljali do začetka poti na Kočni, natančneje prav na zadnjem ovinku pred Kočno iz smeri Jesenic. Izkoristili smo parkirišče na desni strani ceste, nedaleč naprej od tega ovinka. Več…
>> Zemljevid poti << | >> Album slik <<
Minulo soboto smo se odpravili v 
Izlet, ki smo si ga izbrali za prvo decembrsko nedeljo, se ni iztekel ravno po pričakovanjih. Sicer smo kljub temu obiskali oba zastavljena cilja, 
Priznati moram, da se za ta izlet ne bi odločili brez 
Za naš zadnji oktobrski izlet smo si izbrali sprehod okrog Mangartskih ali Belopeških jezer (Laghi di Fusine). Gre za mali jezeri v Belopeški dolini pod Mangartom v Italiji, ki sta nas kljub meglenemu vremenu očarali s turkizno vodo in prepričali, da se moramo sem še kdaj vrniti spomladi ali poleti in v lepšem vremenu. Cesta v dolino vodi do jezer, prične pa se v kraju Fužine (Fusine in Valromana), kjer nas po prečkanju mosta v smeri iz Rateč proti Trbižu (Tarvisio) kažipot proti jezerom usmeri v levo. Ob zgornjem (drugem) jezeru nas pričaka veliko parkirišče, tam pa se cesta tudi konča. 
Ena najlepših razglednih točk na Bohinjsko jezero je nad njegovim severnim bregom, na planini Vogar. Tja smo se iz Stare Fužine odpravili drugo nedeljo v oktobru. Avto smo pustili na plačljivem parkirišču nad Staro Fužino, ki služi tudi kot izhodišče za planino Voje in ogled korit Mostnice. Med vožnjo v Bohinj nam je razpoloženje nekoliko pokvarila megla, ki nas je tam pričakala, a k sreči smo se med vzponom kar hitro dvignili iz nje. Ko smo dosegli razgledno točko, pa se je ta razkrojila tudi v dolini, tako da smo se vendarle lahko naužili pogleda na jezero v vsej njegovi lepoti. 
Cilj našega prvega oktobrskega izleta je bil Pravljični travnik (Märchenwiese), na nekaterih slovenskih zemljevidih poimenovan tudi Mlaka, ki se nahaja pod strmo severno steno Vrtače. Gre za zatrep zimsko športno zanimive doline Poden (Bodental), ki je tudi naravni rezervat. Iz Slovenije se tja odpravimo čez Ljubelj, nato pa pred avstrijskim Podljubeljem (Unterloibl) zavijemo levo v dolino, na kar nas opozori tudi kažipot takoj za dvema 180° ovinkoma. Od tod naprej glavne ceste ne zapuščamo več. 
Slap Fratarica se skriva v gozdu, nedaleč od Loga pod Mangartom. Do njega smo se konec septembra odpravili s parkirišča v Logu, na desni strani ceste pred mostom čez Predelico v smeri proti Predelu. Slap se nahaja na drugi strani Koritnice, ki jo je potrebno prečkati prek kamnov v potoku, saj mostu čeznjo ni. Mi smo se za prečkanje odločili pri sotočju s Predelico, nato pa smo po travniku pod pobočjem nadaljevali proti desni, dokler nismo prišli do dobro vidne pešpoti, ki je mestoma tudi označena in usmerja proti Fratarici. Kmalu na desni strani že lahko opazimo prve tolmune na potoku Fratarica, ki so ravno tako vredni ogleda. Po krajšem vzponu se pot razcepi. Markacija nas usmeri desno ob potoku, nekoliko bolj položna pot pa zavija levo na travnato pobočje. 
Volovja reber je postala znana širši javnosti šele, ko so se začele polemike okrog postavitve vetrne elektrarne na tem območju. Ker postane na prostranih travnatih področjih poleti preveč vroče, smo si ta izlet prihranili za hladnejši vikend v drugi polovici septembra, da bi se na jesenskem soncu prijetno pogreli. Izbira žal ni bila najboljša, saj se je sonce sramežljivo skrivalo za oblaki, občasno pa je padlo celo nekaj kapelj dežja. Za povrh pa nas je na izpostavljenih pobočjih pošteno prepihal tudi veter. A oblečeni smo bili primerno in prijetnega pohajkovanja nam ni skazilo niti vreme. 
Pot pod Malim vrhom med dolino Blatnice in dolino Drage pri Begunjah je kot nalašč za krajši razgiban sprehod skozi gozd, ki razveseli z nekaj lepimi razgledi in zanimivostmi ob poti. Mi smo avto pustili na začetku doline Blatnice, na parkirišču pri smučišču Krpin. Peš smo se odpravili po cesti naprej v dolino, vse do ne najbolj opaznega kažipota, ki nas je proti Dragi usmeril desno v breg. 
